Moj dedek je bil vedno zelo nasmejan človek. A ko so se mu začela poznavati leta, ter ta vplivati na njegove zobe, se je nekako vse spremenilo. To sem hitro opazil sam, ter sem z časom ugotovil, da so za to krivi njegovi zobje. Te so mu začeli izpadati eden za drugim, zaradi česar je imel več težav. Prve težave so bile že pri samemu hranjenju, kajti veliko hrane sploh ni več moral jesti in se je zato hranil predvsem s kakšnimi juhami in podobno. Prav tako pa je izginil tudi njegov nasmeh, ter se sploh več ni želel smejati. Če se je že, je le malo dvignil kot ustnice in to je bilo to.
Zaradi tega sem se enkrat usedel z njim in se resno pogovoril. Predlagal sem mu zobne proteze, ter mu razložil, da bi mu te res lahko spremenile življenje na bolje. A on je bil precej trmast tip človeka, tako da o obisku zdravnika, oziroma zobozdravnika ni želel niti slišati. Zato tisti prvi pogovor ni šel najbolje. A ko se je to začelo slabšati, ter res ni več moral jesti skoraj nič, mi ga je le uspelo prepričati v zobne proteze.
Namesto njega sem se dogovoril za pregled, saj on s tem ni bil najbolj spreten. Nato sem se tudi odpravil z njim. Tedaj mu je zobozdravnik rekel, da bi mu odstranil še tistih par zob, ki so mu ostali, kajti tudi ti niso bili najboljši, ter bi nato dobil ustrezno zobno protezo. Dati je moral še ugriz, oziroma odtis čeljusti, da so mu lahko naredili ustrezen model.
Ko pa je to dobil, se mu je življenje res spremenilo. Sprva je bil precej siten in rekel, da ga zelo moti in tišči, a kmalu je ugotovil, da so zobne proteze res dobre in se mu je življenje končno malo izboljšalo.