Ko sem se pred nekaj leti dobila s svojo najboljšo prijateljico, je imela na žalost za mene neko slabo novico. Omenila je besedo kožni rak in ko sem to slišala, me je seveda res močno zaskrbelo. Nisem točno vedela, v kaj se spuščam s tem, ko sem izvedela to novico, saj nisem vedela, kako daleč ta kožni rak je oziroma v kakšnem postopku je trenutno moja najboljša prijateljica. Povedala mi je da je našla neko znamenje na hrbtu, ki se je večalo čez leta in da je končno šla do zdravnika, ki jo je napotil dermatologu. Dermatolog je seveda vse skupaj lepo analiziral ter tudi on povedal, da gre za kožnega raka. Hvala bogu je kožni rak oziroma to znamenje je bilo res tako majhno, da nekako ni bilo nobenega problema to odstraniti. Problem je bil v temu, da je bila moja najboljša prijateljica, vseeno zelo zaskrbljena, saj so ji rekli, da se zna ta kožni rak seveda ponoviti.
Sedaj se res konstantno gleda v ogledalo ter spremljajo čisto vsako znamenje, ki ga ima in pa seveda preverja, če dobi kakšno znamenje na novo. Sama je načeloma rekla, da se tega močno boji, ampak da je hkrati postala zelo močna, saj je dala nekaj takšnega že skozi in ve, da če se bo spet ponovilo, bo vse skupaj sprejela dosti bolj mirno, kot je prvič. Prvič jo je res zagrabila panika in ni vedela, kako točno se te informacije lotiti oziroma kaj z njo narediti. Sedaj pa točno ve, na kaj mora biti pozorna in kako bo novico sprejela, če jo slučajno še kdaj preseneti. Jaz sem ji rekla, da ji bom stala ob strani, ne glede na kaj, in da mi lahko takšne stvari takoj pove in da bom tudi lahko šla z njo k zdravniku, če bo kdaj to želela. Seveda si želim le najboljše za mojo najboljšo prijateljico, saj verjamem, da je kožni rak beseda, ki jo res nihče ne želi slišati.
