Danes je tako prijeten večer, da sem se odločila, da ob soju svetlobe iz lanterne na vrtu preberem manjšo knjigo. Ob večerih čez teden si pogosto privoščim kaj takega, ker me le to najbolje sprosti pred spanjem. Konstantno gledanje v računalnik in telefon mi pobere toliko energije, da potrebujem zvečer pred spanjem nekaj čisto drugačnega.
V začetku jeseni je temperatura še dokaj sprejemljiva za večerno posedanje zunaj tako, da potrebujem le svetlobo, ker je ob osmih zvečer že čista tema. Na vrtu imam zelo udobno vrtno garnituro in prijetno tople deke, ki ustvarijo popoln ambient. Na mize sem postavila še lanterne in to je vse, kar potrebujem za večerno sproščanje.
Nocoj bom brala zanimiv roman o nekem popotniku, ki je obiskal pragozd za to, da bi našel neko zdravilo. Roman ima približno 400 strani. Sicer vem, da tega ne bom prebrala naenkrat, kakšnih 100 strani mi bo pa verjetno uspelo. Nisem ravno hitri bralec, ker si rada vzamem čas in uživam ob branju. Tako, da bom najbrž za celo knjigo potrebovala kakšen teden.
Vse je pripravljeno, lanterne so prižgane, liter čaja je tudi na svojem mestu, piškote sem tudi spekla in branje se lahko začne. Nisem pa pomislila na najbolj pomembno zadevo. Komarji. Ni minilo niti 5 minut in če sta me dva pičila in brenčanje se je le še stopnjevalo. Odhitela sem v kuhinjo, da poiščem tisto svečo proti komarjem. Še dobro, da sem jo našla. Poleg tega pa sem uspela izbrskati še se neko eterično olje, ki odganja komarje.
Po nekaj minutah sem se opremljena vrnila ter poleg ene lanterne prižgala še svečo. Počakala sem nekaj minut, preden sem se potopila nazaj branje, da vidim, če se bo brenčanje komarjev nadaljevalo. Bila je popolna tišina. Odlično. Naslonila sem se nazaj v dvosed, kjer so bile ostale lanterne in nadaljevala branje nove knjige.