Pod vzdevkom simbol Mediterana najdemo oljčno olje, ki je danes stalnica tako v domačih kuhinjah kot v profesionalni gastronomiji.
Njegova uporaba sega od preprostih solatnih prelivov do zapletenih gurmanskih jedi. Vprašanje, ki se pogosto pojavlja pa je ali se oljčno olje lahko segreva ali je uporabno samo v hladni obliki? Največkrat si oljčno olje predstavljamo kot osnovo za hladne jedi. Ekstra deviško olje, ki je najvišje kakovosti in pridobljeno s hladnim stiskanjem, je idealno za prelive, omake in mariniranje. Njegov bogat okus dopolni solate, sveže pečen kruh, sire, zelenjavo ali ribe. Dodatek kapljice te zlato zelene tekočine na že pripravljeno jed jo povzdigne na še višjo raven, saj doda značilno aromo in poudari naravne okuse sestavin. A oljčno olje nikakor ni omejeno zgolj na hladno uporabo. Nasprotno, primerno je tudi za kuhanje, pečenje in celo cvrtje. Čeprav kroži veliko prepričanj, da se olje ob segrevanju hitro pokvari, raziskave kažejo, da ima precej visoko temperaturo dimljenja, približno med 190 in 210 stopinjami, kar je primerljivo ali celo višje kot pri mnogih drugih rastlinskih oljih. To pomeni, da je varno za večino kuharskih postopkov. Pri segrevanju se sicer izgubi del svežih aromatičnih snovi, a hranilna vrednost ostaja visoka. Zato mnogi kuharski mojstri priporočajo dvojno uporabo.
Za samo pripravo jedi lahko uporabimo oljčno olje, ob koncu pa jedi dodamo še nekaj kapljic svežega ekstra deviškega olja za polnejši okus in dodatno mero zdravih snovi. V kulinariki je tako rekoč univerzalno. Odlično se poda k testeninam, rižotam, enolončnicam, mesu in zelenjavi, hkrati pa je tudi izvrstna osnova za peko peciva ali kruha. Nekatere sredozemske sladice celo temeljijo na olivnem olju namesto masla, saj mu dajejo lažjo teksturo in edinstveno aromo. Tako v domači kuhinji kot v vrhunskih restavracijah ostaja prvo ime med maščobami.
Pomembno pa je izbrati kvalitetno olje in ga tudi pravilno shranjevati, v temni steklenici, zaščiteno pred toploto in svetlobo.